Po malo daljšem spancu in mačkastem jutru smo celo spakirali vse nakupljene stvari v kovčke ter jih odnesli v fitnes, kjer smo jih tehtali, in preverili, ali so v predpisanih mejah. Eni smo imeli pri tem malo več sreče kot drugi. Nato je sledilo še zadnje kosilo v Whole Foods Market, nato pa zbor v hotelu, čakanje avtobusa in odhod na letališče. Kljub vsem rentgenskim in drugim pregledmo, nam je na letališču še vedno ostalo veliko prostega časa, za (sedaj pa resno) zadnje nakupe in zapravljanje dejansko zadnjih centov.
Ob 18.40 smo se dvignili z ameriških tal in poleteli proti Evropi in okoli 7.45 po lokalnem času (torej ob 2.45 po ameriškem) pristali v Frankfurtu. Tam smo imeli nekaj ur časa, katere smo nekateri preživeli v udobnem Luxxloungu in uživali v odličnem zajtrku in (končno spet) evropski kavi (mmmmmmmmm). Nato pa še let v Benetke s pristankom ob 12ih in trenutno sedimo na letališču Marco Polo in malo izgubljeni čakamo avtobus, ki očitno precej zamuja. Vseeno upamo, da se bo ekskurzija vseeno zaključila tako kot se mora, srečno. :)
Kaja R.
četrtek, 14. marec 2013
Day 14: State Department, etc.
V četrtek zjutraj smo se usedli na bus, se malo peljali z avtobusom ter malo sprehodili do Zunanjega ministrstva ZDA (State Department). Ko so nas temeljito pregledali smo končno lahko začeli s predavanji. Predavali so nam različni strokovnjaki za odnose med ZDA in Avstrijo ter Slovenijo, za Pacifik, za Bližnji Vzhod in drugi.
Po dopoldanskem programu smo bili prosti in smo se s podzemno železnico odpeljali do Pentagona, ki pa je seveda tako zastražen, da kaj več kot fasade nismo videli. Zato smo se kar na hitro s podzemno vrnili eno postajo nazaj proti mestu in si ogledali znano pokopališče Arlington (tipični majhni beli nagrobni kamni in to ... rings a bell?). Po ogledu groba družine Kennedy in številnih drugih grobov smo se odpravili peš do US Marine Corps Memoriala (Iwo Jima). Ker smo bili že vsi precej utrujeni od dveh tednov potepanja po ameriških tleh, smo se nato odpravili proti hotelu oziroma po še zadnjih nakupih.
Zvečer pa nas je čakal "poslovilni žur", ki je bil zelo zanimiv. Sama sem recimo spoznala nekaj novih američanov. ;) kaj dosti več pa se ne spomnim ... hehe just kidding! Zelo kratek povzetek: odličen zaključek odlične ekskurzije!
Tired bye bye, Kaja R.
Po dopoldanskem programu smo bili prosti in smo se s podzemno železnico odpeljali do Pentagona, ki pa je seveda tako zastražen, da kaj več kot fasade nismo videli. Zato smo se kar na hitro s podzemno vrnili eno postajo nazaj proti mestu in si ogledali znano pokopališče Arlington (tipični majhni beli nagrobni kamni in to ... rings a bell?). Po ogledu groba družine Kennedy in številnih drugih grobov smo se odpravili peš do US Marine Corps Memoriala (Iwo Jima). Ker smo bili že vsi precej utrujeni od dveh tednov potepanja po ameriških tleh, smo se nato odpravili proti hotelu oziroma po še zadnjih nakupih.
Zvečer pa nas je čakal "poslovilni žur", ki je bil zelo zanimiv. Sama sem recimo spoznala nekaj novih američanov. ;) kaj dosti več pa se ne spomnim ... hehe just kidding! Zelo kratek povzetek: odličen zaključek odlične ekskurzije!
Tired bye bye, Kaja R.
Day 13: Capitol & NBA
V sredo zjutraj smo se usedli na bus in se po jutranji gužvi več kot pol ure vozili od hotela do kongresa. Po nekaj minutah iskanja pravilnega vhoda smo najprej odšli v pisarno senatorja Toma Harkina, kjer smo odložili svoje stvari nato pa se v dveh skupinah odpravili na ogled kapitola, med drugim tudi dvorane kongresa ter središča kapitola, kjer se nahaja zvezda, ki prinaša srečo, če ob njo podrgneš noge. Kosilo smo si privoščili v eni izmed kongresnih menz, nato pa smo odšli na pogovor s senatorjem Harkinom ter nekaj člani njegovega kabineta. Iz prve roke smo izvedeli veliko informacij o ameriški politiki, delu senatorja in podobnih stvareh.
Nato smo imeli nekaj ur prosto, tako da smo se lahko šli pošteno najest. Manjša skupinica nas je odšla v restavracijo Vapiano, ki se nahaja v China town in uživala v odlični italijanski hrani ter refill pijači. Nato pa smo se odpravili do dvorane Verizon, kjer so nam bile razdeljene karte za NBA tekmo med domačimi Washington Wizardsi ter Milwaukee Bucksi, nato pa smo odšli v dvorano. Sedeži so bili po mojem mnenju zelo dobri, saj smo precej dobro videli, kaj se dogaja na igrišču. Vsem nam bilo zelo zanimivo kako so Američani navdušeni nad različnimi igricami v katerih lahko dobijo brezplačno hrano, denar in druge stvari. Med polčasom smo odšli na igrišče, kjer smo naredili fan tunnel in high five-ali igralce (hell yeah! :D). Domači so zmagali, po mojem mnenju zato, ker smo mi tako dobro navijali. ;)
Nato je sledil vetrovni sprehod do avtobusne postaje ter spanje v toplih posteljah.
Bye bye, Kaja R.
Nato smo imeli nekaj ur prosto, tako da smo se lahko šli pošteno najest. Manjša skupinica nas je odšla v restavracijo Vapiano, ki se nahaja v China town in uživala v odlični italijanski hrani ter refill pijači. Nato pa smo se odpravili do dvorane Verizon, kjer so nam bile razdeljene karte za NBA tekmo med domačimi Washington Wizardsi ter Milwaukee Bucksi, nato pa smo odšli v dvorano. Sedeži so bili po mojem mnenju zelo dobri, saj smo precej dobro videli, kaj se dogaja na igrišču. Vsem nam bilo zelo zanimivo kako so Američani navdušeni nad različnimi igricami v katerih lahko dobijo brezplačno hrano, denar in druge stvari. Med polčasom smo odšli na igrišče, kjer smo naredili fan tunnel in high five-ali igralce (hell yeah! :D). Domači so zmagali, po mojem mnenju zato, ker smo mi tako dobro navijali. ;)
Nato je sledil vetrovni sprehod do avtobusne postaje ter spanje v toplih posteljah.
Bye bye, Kaja R.
sreda, 13. marec 2013
Day 12: Embassy Street & Supreme Court of the US
Dan se je začel mokro (zunaj je namreč deževalo), mi pa smo morali približno pol ure hoditi do slovenskega veleposlaništva. Na srečo smo se lahko tam pogreli s kavo, čajem ter potico. Po pridobljenih močeh pa smo poslušali "predavanja" o delu različnih ljudi, ki so na veleposlaništvu, seveda tudi veleposlanika, poleg tega pa tudi dva študenta, ki se trenutno šolata v ameriški prestolnici. Po uradnem programu je sledilo skromno kosilo ter neformalni pogovori s člani veleposlaništva ter drugimi prisotnimi.
Na našo srečo je dež odšel drugam, tako da nas ni več močil, ko smo se morali sprehoditi do podzemne železnice, s katero smo se odpeljali do Vrhovnega sodišča ZDA. Ker se je pokazalo sončke, smo se lahko še približno pol ure posončili, poslikali kapitol (čez cesto) ter nato vstopili v sodišče. Najprej smo bili deležni predstavitve prostorov in vrhovnega sodišča na splošno, nato pa podrobnejše predstavitve ameriškega sodnega sistema oziroma primerov, ki jih vrhovno sodišče obravnava.
Ko smo zaključili z obiskom, smo se razkropili. Nekateri so si šli ogledat različne galerije, muzeje in podobno, drugi smo odšli počivat v hotel (in si privoščili malo sladkarij), tretji pa so odšli na NHL tekmo. Na žalost je domača ekipa zgubila. Škoda. Vseeno so se imeli super, in sedaj že vsi komaj čakamo NBA tekmo. :)
Kaja R.
Na našo srečo je dež odšel drugam, tako da nas ni več močil, ko smo se morali sprehoditi do podzemne železnice, s katero smo se odpeljali do Vrhovnega sodišča ZDA. Ker se je pokazalo sončke, smo se lahko še približno pol ure posončili, poslikali kapitol (čez cesto) ter nato vstopili v sodišče. Najprej smo bili deležni predstavitve prostorov in vrhovnega sodišča na splošno, nato pa podrobnejše predstavitve ameriškega sodnega sistema oziroma primerov, ki jih vrhovno sodišče obravnava.
Ko smo zaključili z obiskom, smo se razkropili. Nekateri so si šli ogledat različne galerije, muzeje in podobno, drugi smo odšli počivat v hotel (in si privoščili malo sladkarij), tretji pa so odšli na NHL tekmo. Na žalost je domača ekipa zgubila. Škoda. Vseeno so se imeli super, in sedaj že vsi komaj čakamo NBA tekmo. :)
Kaja R.
Day 11: WBG & IMF
Po krajšem sestanku v "hotel lobby" smo se z avtobusom odpeljali do Svetovne banke. Tam nas je čakal g. Andrej Kavčič, ki nam je najprej naredil krajši uvod nato pa povedal malo o sodelovanju Slovenije pri delu Skupine Svetovne banke (WBG) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Sledilo je predavanje o mehanizmih za zagotavljanje odgovornosti v Svetovni banki - inspekcijski panel (Serge Selwan), nato pa naša in (v večini) vprašanja profesorja, potem pa krajši odmor. Potem pa nas je čakalo predavanje o strategiji Svetovne banke po krizi, na koncu pa še predavanje o IMF (in delovanju po svetovni krizi).
Po urah predavanj smo odšli v menzo Svetovne banke, se dobro najedli, nato pa smo bili prosti. S puncami smo se odpravile do Victoria's Secret ter še po nekaj trgovinicah v Georgetownu, večer pa smo zaključile ob steklenici kalifornijskega vina.
Kaja R. & CO iz sobe 738.
Po urah predavanj smo odšli v menzo Svetovne banke, se dobro najedli, nato pa smo bili prosti. S puncami smo se odpravile do Victoria's Secret ter še po nekaj trgovinicah v Georgetownu, večer pa smo zaključile ob steklenici kalifornijskega vina.
Kaja R. & CO iz sobe 738.
torek, 12. marec 2013
Day 10: Sunny Washington
Po malo daljšem spancu, po zajtrku in po kavi, skuhani na mini kavnem avtomatu, ki ga imamo v hotelski sobi, smo se nekateri člani skupine ob 10ih s profesorjem Štiblarjem odpravili na avtobus ter z njim proti centru Washingtona, da bi si skupaj ogledali nekaj znamenitosti. Avtobus za 1$ nas je odložil blizu centra, nato pa smo se po polžje sprehodili do ter mimo Bele Hiše in jo seveda tudi dobro poslikali. Sledil je Washington Monument ter Washington Mall proti vzhodu, kjer pa smo se kmalu razdelili v dve skupinici: fante vs. punce. Punce smo se odpravile najprej v Air and Space Museum, si privoščile kosilo v McDonaldsu (ga pojedle v parku na soncu, seveda), nato pa se odpravile še v vzhodni del Narodne galerije umetnosti - moderni del (to je bila moja ideja, saj mi je v NYC zmanjkalo časa za MoMA, tako da sem nujno potrebovala vsaj malo moderne umetnosti). S tem smo izpolnile minimalno kvoto umetnosti oziroma zgodovine za tisti dan in se nato raje začele počasneje sprehajati ter se predajati sončnim žarkom. Rezultat? Petra in jaz smo bile precej okurjene na koncu dneva. :D
Torej, po toplem sončku smo se sprehodile nazaj proti zahodu po Washington Mall-u, zopet mimo Washington Monumenta, mimo World War II Memoriala ter ob Reflecting Pool do Lincoln Memoriala, kjer smo se definitivno morale še malo popražiti. Po drugi strani "jezera" smo se sprehodile še do Memoriala za veterane korejske vojne ter World War I Memoriala, nato pa smo se začele vračati proti Georgetownu. Seveda pa se je bilo nujno treba ustaviti še v različnih zanimivih trgovinicah in butikih, ki so na poti do hotela in v njih zapraviti še nekaj dolarjev. Sama se recimo nisem mogla upreti trgovini Urban Outfitters <3. Po nakupu hrane za večerjo v Whole Foods Market pa je sledil počitek in nabiranje energije in potrpljenja za drugi uradni del naše strokovne ekskurzije. Naporno bo...
Sunny goodbye, Kaja R.
Torej, po toplem sončku smo se sprehodile nazaj proti zahodu po Washington Mall-u, zopet mimo Washington Monumenta, mimo World War II Memoriala ter ob Reflecting Pool do Lincoln Memoriala, kjer smo se definitivno morale še malo popražiti. Po drugi strani "jezera" smo se sprehodile še do Memoriala za veterane korejske vojne ter World War I Memoriala, nato pa smo se začele vračati proti Georgetownu. Seveda pa se je bilo nujno treba ustaviti še v različnih zanimivih trgovinicah in butikih, ki so na poti do hotela in v njih zapraviti še nekaj dolarjev. Sama se recimo nisem mogla upreti trgovini Urban Outfitters <3. Po nakupu hrane za večerjo v Whole Foods Market pa je sledil počitek in nabiranje energije in potrpljenja za drugi uradni del naše strokovne ekskurzije. Naporno bo...
Sunny goodbye, Kaja R.
sobota, 9. marec 2013
Day 9: Philly
Na srečo smo zadnji večer Velikem Jabolku preživeli brez zapletov, tako da se v soboto zjutraj ni bilo prav zelo težko spravit iz postelje. No ja, nekateri so imeli velike mačke, kar leve bi lahko rekli, drugi smo se pa vsaj malo naspali. Ko smo z zelooooooo počasnim dvigalom končno spravili vse kovčke v pritličje in nato v avtobus, smo se odpravili proti Filadelfiji in nato proti Washingtonu. Še zadnjič smo se peljali mimo Times Squara, se poslovili od New Yorka in se odpravili novim dogodivščinam naproti.
Po nekaj manj kot dveh urah smo imeli postanek v Phildelfiji, v rojstnem mestu "moderne Amerike". Imeli smo samo dve uri za postanek, tako da ni bilo ravno časa, da bi si dobro ogledali mesti, ampak smo raje nekje v miru pojedli kosilo in uživali na sončku, ki sno ga v NYC precej pogrešali. So si pa nekateri šli na hitro ogledat slaven Liberty Bell. Nato pa nazaj na bus in na pot proti Washingtonu. Na avtobusu smo poslušali še nekaj predstavitev o samem mestu ter o institucijah, ki jih bomo obiskali v prihodnjem tednu.
Ko smo prispeli v Washington smo se najprej malo peljali na okoli po mestu in si skozi okna avtobusa ogledali nekaj glavnih znamenitosti mesta. Nato pa smo prišli v hotel in se v velikih in udobnih sobah najprej malo odpočili, potem pa smo se sprehodili po Georgetownu (predel v Washingtonu v katerem se nahaja naš hotel) ter se najedli frozen yoghurta, nato pa šli nazaj v hotel nabrat moči za prihajajoči naporen teden.
P.s.: Opravičujem se za nekaj dni tišine z naše strani, ampak smo imeli nekaj administrativnih težav pri pisanju in objavljanju bloga. Upam, da se ne bodo ponovile. :)
Kaja R.
Pa še moški pristop k zadevi: Liberty bell rings for Faculatas ludacris of LJ
Sobotno jutro je poleg mrzličnega pakiranja, hitenja po stopnicah in lova na dvigalo ter jutranjih, z maslom namazanih bagelov in kave, ki si komaj zasluži svoje ime, prineslo tudi več urno pot proti drugi ciljni destinaciji našega skupnega potovanja. Zahvalili smo se Profesorju Kranjcu, ki si je viteško prizadeval za naše udobje in se zenovsko soočil z občasnimi zamudami posameznikov ter obenem poskrbel za razgiban in vsega občudovanj vreden program , ki smo ga doživeli v New Yorku.
Nemalo članov ekspedicije je vožnjo z avtobusom izkoristilo za nadomeščanje ur, ki so jih požrtvovalno namenili spoznavanju nočnega življenja v velikem jabolku.
Po dveh urah se je naš jekleni voz s pol stota sedežev ustavil v Philadelphiji. Ja, to je tisto mesto o katerem govori naslovni komad iz znane serije Prince of Bell Air (in west pfiladelphija born and raised...) V tem mestu je bila podpisana Philadelphijska deklaracija, ki je formalno postavila temelje za Ameriko kot jo poznamo danes. Po dolgem stanju v vrsti jre liberty bell zazvonil tudi za Študente PF LJ. Tisti, ki jim stanje v vrsti ni bilo v pretirano veselje so se v prijetnem vremenu odpravili na sprehod po mestu in poiskali nekaj za pod zob. Naprimer dvojni Cheesburger z kumaricami, pardižnikom solato in slanino, ter botomless kozarec sode in oln krožnik pomfrija.
Po nadaljnjih dveh urah potovanja je avtobus prispel v Washington, kjer nas je vijugaje kot zelena mamba popeljal od enega do drugega pomembnega mnumenta, lociranega v mestu. Končno nas je pripeljal do hotela Holliday inn v Georgetownu. Po razdelitvi sob smo se razkropili po tej univerzitetni soseki Washingtona, se najedli in večinoma odšli raziskovat ožji predel mesta. Georgetown, kot univerzitetna soseska, je poln barov, restavracij in majhnih trgovin. Ker se vsi lokali zaprejo (že) ob 2. uri ponoči, nas tudi napovedani jutranji ogled centra mesta s profesorjem Štiblarjem ni odvrnil od spoznavanja domačinov in proslavljanja zmage njihove univerzitetne košarkarske ekipe.
Žiga P. & Luka P.
Po nekaj manj kot dveh urah smo imeli postanek v Phildelfiji, v rojstnem mestu "moderne Amerike". Imeli smo samo dve uri za postanek, tako da ni bilo ravno časa, da bi si dobro ogledali mesti, ampak smo raje nekje v miru pojedli kosilo in uživali na sončku, ki sno ga v NYC precej pogrešali. So si pa nekateri šli na hitro ogledat slaven Liberty Bell. Nato pa nazaj na bus in na pot proti Washingtonu. Na avtobusu smo poslušali še nekaj predstavitev o samem mestu ter o institucijah, ki jih bomo obiskali v prihodnjem tednu.
Ko smo prispeli v Washington smo se najprej malo peljali na okoli po mestu in si skozi okna avtobusa ogledali nekaj glavnih znamenitosti mesta. Nato pa smo prišli v hotel in se v velikih in udobnih sobah najprej malo odpočili, potem pa smo se sprehodili po Georgetownu (predel v Washingtonu v katerem se nahaja naš hotel) ter se najedli frozen yoghurta, nato pa šli nazaj v hotel nabrat moči za prihajajoči naporen teden.
P.s.: Opravičujem se za nekaj dni tišine z naše strani, ampak smo imeli nekaj administrativnih težav pri pisanju in objavljanju bloga. Upam, da se ne bodo ponovile. :)
Kaja R.
Pa še moški pristop k zadevi: Liberty bell rings for Faculatas ludacris of LJ
Sobotno jutro je poleg mrzličnega pakiranja, hitenja po stopnicah in lova na dvigalo ter jutranjih, z maslom namazanih bagelov in kave, ki si komaj zasluži svoje ime, prineslo tudi več urno pot proti drugi ciljni destinaciji našega skupnega potovanja. Zahvalili smo se Profesorju Kranjcu, ki si je viteško prizadeval za naše udobje in se zenovsko soočil z občasnimi zamudami posameznikov ter obenem poskrbel za razgiban in vsega občudovanj vreden program , ki smo ga doživeli v New Yorku.
Nemalo članov ekspedicije je vožnjo z avtobusom izkoristilo za nadomeščanje ur, ki so jih požrtvovalno namenili spoznavanju nočnega življenja v velikem jabolku.
Po dveh urah se je naš jekleni voz s pol stota sedežev ustavil v Philadelphiji. Ja, to je tisto mesto o katerem govori naslovni komad iz znane serije Prince of Bell Air (in west pfiladelphija born and raised...) V tem mestu je bila podpisana Philadelphijska deklaracija, ki je formalno postavila temelje za Ameriko kot jo poznamo danes. Po dolgem stanju v vrsti jre liberty bell zazvonil tudi za Študente PF LJ. Tisti, ki jim stanje v vrsti ni bilo v pretirano veselje so se v prijetnem vremenu odpravili na sprehod po mestu in poiskali nekaj za pod zob. Naprimer dvojni Cheesburger z kumaricami, pardižnikom solato in slanino, ter botomless kozarec sode in oln krožnik pomfrija.
Po nadaljnjih dveh urah potovanja je avtobus prispel v Washington, kjer nas je vijugaje kot zelena mamba popeljal od enega do drugega pomembnega mnumenta, lociranega v mestu. Končno nas je pripeljal do hotela Holliday inn v Georgetownu. Po razdelitvi sob smo se razkropili po tej univerzitetni soseki Washingtona, se najedli in večinoma odšli raziskovat ožji predel mesta. Georgetown, kot univerzitetna soseska, je poln barov, restavracij in majhnih trgovin. Ker se vsi lokali zaprejo (že) ob 2. uri ponoči, nas tudi napovedani jutranji ogled centra mesta s profesorjem Štiblarjem ni odvrnil od spoznavanja domačinov in proslavljanja zmage njihove univerzitetne košarkarske ekipe.
Žiga P. & Luka P.
Day 8: Snow in March
Predzadnji dan New Yorka smo se zbudili v snegu, vetru, mrazu, kar pa nas ni ustavilo. Zanimivo je, kar nam je povedal sodnik - da je do NY potreboval 3x več časa kot sicer, ker je bilo ogromno prometnih nesreč. Očitno jih res zmede že 5cm snega.
Zjutraj smo šli v New York City Bar Association na predavanje sodnika F.J. LaBude. Zanimiv in prijazen gospod, ki je sicer tudi lovec in večkrat obišče evropske države. Omenil nam je njegovo hčer, ki bi utegnila zanimati naše fante in na njihovo željo pokazal tudi njeno sliko :). Kot mladim nam je dal nekaj koristnih napotkov in poudaril pomembnost potovanj.
Popoldan smo odšli v Brooklyn na srečanje s sodnikom R. Levy-jem. Najprej nas je navdušila lepa notranja arhitektura sodišča. Sodnik nam je predstavil zanimivo sodno dvorano in odgovarjal na vprašanja. Na kratko bi izpostavila par dejstev:
- arhitekti pri oblikovanju dvorane sodelujejo s sodnikom, ker on najbolje ve, kakšnabo najbolj optimalna postavitev prostora
- dvorana nima napisa In God we trust (kot večina ostalih), ker g. Levy meni, da se tisti, ki ne verujejo, ne smejo počutiti, da ne spadajo v dvorano
- prijazno pohištvo in postavitev miz daje strankam manj utesnjen občutek
- dvorana je opremljena z mnogimi modernimi tehnološkimi sredstvi (šum nad poroto, gumb za klic v stiski, neposredni zvočni prenos sodnikovim pomagačem v zgornje nadstropje, kamere...).
Na kratko so nam svoje delo predstavili marshalli (posebej zanimivo za dekleta:))- varnostniki, ki pripeljejo pripornike v dvorano in varujejo sodnika; če je potrebno, tudi zunaj dvorane. Zdi se mi, da so marshalli res to, kar morajo biti - ne samo telesno, temveč tudi mentalno (ego nekje v višavah).
Okoli 16. ure smo zaključili z uradnim programom in se razkropili na različne konce ter zvečer nadaljevali z zabavnim delom.
Za odličen teden v NY se želimo iskreno zahvaliti prof. Kranjcu, ki je kljub naši počasnosti (pravi, da se premikamo kot megle :), mi pa se čudimo njegovi kondiciji) ostal miren, prijazen in nam podajal zanimive informacije na vsakem koraku. Izkazal se je za izjemno ustrežljivega, pripravljenega za pomoč ter s svojo karizmo navdušil celotno skupino.
Lea K.
Naročite se na:
Objave (Atom)